FINANČNI MEHANIZMI

 

Države članice EU in tri članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki niso članice EU, in sicer Islandija, Lihtenštajn in Norveška, sodelujejo na notranjem trgu, ki ga opredeljujejo tako imenovale »štiri svoboščine«: prosti pretok, blaga, storitev, kapitala in oseb. Hkrati so Islandija, Lihtenštajn in Norveška vzpostavile Finančni mehanizem EGP za podporo socialne in ekonomske kohezije znotraj razširjenega EGP, Kraljevina Norveška pa je za podporo socialne in ekonomske kohezije namenila sredstva tudi v okviru Norveškega finančnega mehanizma.

Kljub velikemu napredku v Evropi v zadnjih letih so razlike v gospodarskem razvoju in življenjskem standardu še vedno prisotne. Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) vključuje cilj za zmanjšanje socialnih in ekonomskih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru. Odkar je Sporazum EGP stopil v veljavo leta 1994 EGP EFTA države prispevajo k prizadevanjem za kohezijo na ravni celotne Evrope. V okviru nepovratnih sredstev finančnih mehanizmov je za obdobje 2009–2014 namenjenih 1,79 milijarde evrov, pri čemer Norveška prispeva 97% vseh sredstev.

Za obe programski področji se uporablja isti pristop: omejitev osredotočenosti ukrepov na le tri prednostna področja, krepitev zmogljivosti v sodelovanju s partnerji iz države donatorice in doseganje trajnosti programa prek partnerstva. Z osredotočanjem na manjše število prednostnih področij in osredotočanjem na ključne ciljne skupine so sredstva programa bolj usmerjena in lahko tako bolj ključno prispevajo k razvoju zmogljivosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v relativno kratkem času.

Preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma Islandija, Lihtenštajn in Norveška prispevajo k zmanjšanju razlik v Evropi in krepitvi bilateralnih odnosov s 15 državami srednje in južne Evrope. Slovenija je v okviru obeh finančnih mehanizmov v obdobju 2009–2014 upravičena do skupaj 26,9 milijona evrov bruto in sicer 12,5 milijona evrov iz Finančnega mehanizma EGP in 14,4 milijona evrov iz Norveškega finančnega mehanizma. Slovenija se je s podpisom Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora v obdobju 2009–2014 med Republiko Islandijo, Kneževino Liechtenstein, Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo 21. maja 2011 in Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2009–2014 med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo 10. maja 2011 zavezala, da bo sredstva porabila za naslednja programska področja: okolje in klimatske spremembe (področji biotske raznovrstnosti in ekosistemi ter spremljanje okolja in celostno načrtovanje ter nadzor), civilna družba, človekov in socialni razvoj (področji pobude za javno zdravje in integracija načela enakosti spolov ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja), kulturna dediščina, raziskave in štipendije ter dostojno delo in tripartitni dialog.

 

Finančni mehanizem EGP 2009-2014

 

Za obdobje 2009–2014 Islandija, Lihtenštajn in Norveška namenjata 988,5 milijona evrov nepovratnih sredstev Finančnega mehanizma EGP naslednjim državam: Bolgarija, Češka, Ciper, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija.

Financiranje podpira programe in projekte prednostnih področjih, ki so dogovorjena z vsako državo. Varovanje okolja, klimatske spremembe in obnovljivi viri energije, civilna družba, zdravje in otroci, kulturna dediščina in raziskave ter štipendije so ključna področja pomoči.

 

Norveški finančni mehanizem 2009–2014

 

Nepovratna sredstva Norveškega finančnega mehanizma v vrednosti 800 milijonov evrov so za obdobje 2009–2014 dodeljena Bolgariji, Češki, Cipru, Estoniji, Madžarski, Latviji, Litvi, Malti, Poljski, Romuniji, Slovaški in Sloveniji.

Sredstva so v Sloveniji namenjena izvedbi Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014, katerega nosilec je SVRK.

Financiranje je usmerjeno na področja, kjer obstajajo vidne potrebe v državi upravičenki in ki so v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami in širšimi evropskimi cilji. Ključna področja so varstvo okolja in podnebne spremembe, civilna družba, otroci in zdravje, kulturna dediščina, raziskave in štipendije, dostojno delo ter pravosodje in notranje zadeve. Nepovratna sredstva so na voljo za nevladne organizacije, raziskovalne in akademske ustanove ter javni in zasebni sektor.

Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 (SI05) vključuje dve programski področji:

  • Programsko področje 27 »Pobude na področju javnega zdravja«
  • Programsko področje 28 »Integracija načela enakosti spolov in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja«

 

Cilji programa za obe programski področji so:

  • izboljšanje javnega zdravja
  • zmanjševanje neenakosti pri varovanju zdravja
  • enakost spolov
  • spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja
 
 
Projekt EQPOWEREC z naslovom Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu je financiran s strani Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in se osredotoča na področje enakosti spolov in podpodročje odločanje na gospodarskem področju.
 

Program Enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in družinskega življenja stremi k dvigovanju ozaveščenosti in pospeševanju raziskav na področju enakosti spolov z osredotočanjem na izpodbijanje neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi v odločanju na gospodarskem in političnem področju. Nanaša se tudi na povečanje zastopanosti in sodelovanju žensk na vseh ravnem odločanja na političnem in gospodarskem področju, razvoj zmogljivosti za povečanje odgovornosti za integracijo vprašanj enakosti spolov s strani nacionalnih ali lokalnih oblasti in razvoj ter preizkušnjo novih inovativnih pristopov z namenom dosegati najboljše možne rezultate in vzdržnost pobud za zagotavljanje enakosti spolov. Program stremi h krepitvi dvostranskih odnosov med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo na področju integracije načela enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in družinskega življenja prek sodelovanja s številnimi norveškimi institucijami v okviru skupnega programa in skupnega razvoja, izvajanja in spremljanja ter vrednotenja projektov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Cilj projekta programskega področja Integracija načela enakosti spolov in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja je povečati razumevanje enakih/neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi za določanje ustreznih odzivov na neravnovesja, ki so še vedno prisotna v družbi v strukturah moči spolov. Vzdržnost rezultatov, ki bodo doseženi z izvajanjem politike enakosti spolov, je lahko ogrožena, če ne uspemo razbiti strukture, ki temelji na ohranjanju stereotipov in predsodkov, ki temeljijo v dihotomiji o večvrednosti/manjvrednosti žensk in moških.

 

Programsko področje »Integracija načela enakosti spolov in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja« se bo osredotočilo na tri prednostna področja:

a) odločanje na gospodarskem področju, b) odločanje na političnem področju in c) usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

  • Enakost spolov kot širše vprašanje, ki je pomembno za vsa tri prednostna področja.
  • Razmerja moči med ženskami in moškimi kot širše vprašanje, ki je pomembno za vsa tri prednostna področja.
 
Bilateralni odnosi

 

V okviru programa Finančnega mehanizma EGP in programa Norveškega finančnega mehanizma je del sredstev obeh programov namenjenih tudi za krepitev bilateralnih odnosov med RS in tremi donatorskimi državami (Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom). Del sredstev tega sklada je namenjenih tudi za iskanje norveških partnerjev za izvajanje projektov v partnerstvu z njimi. Sredstva za vzpostavitev bilateralnega partnerstva bodo kot povračilo stroškov za ustvarjanje takšnega partnerstva povrnjena nosilcem projektov, ki so bili izbrani na javnem razpisu za sofinanciranje projektov.

 

Za Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so bilateralni odnosi izjemnega pomena. Zato načrtovane aktivnosti na različnih ravneh v okviru tega ukrepa vključujejo:

  • študijske obiske slovenskih strokovnjakov in snovalcev politik na Norveško z namenom olajšati izmenjavo dobrih praks
  • obiske strokovnjakov iz Norveške v Sloveniji z namenom olajšati prenos znanja in dobrih praks širši javnosti strokovnjakov in snovalcev politik v Sloveniji (z vidika stroškov in koristi je to pomembna aktivnost)
  • letne dogodke in konference z udeležbo norveških partnerjev, če je to ustrezno za odločevalce na nacionalni in lokalni ravni, za nosilce projektov in širšo strokovno javnost, o specifičnih temah, ki se navezujejo na programsko področje
  • druge informacijske aktivnosti, ki podpirajo mreženje, izmenjavo, deljenje in prenos znanja, informacij, izkušenj, itd.
  • pripravništvo na Norveškem ali partnerskih državah z namenom izboljšati usposobljenost strokovnjakov, snovalcev politik na področju javnega zdravstva in enakosti spolov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (možnost financiranja iz Štipendijskega sklada).